Senožeti

To je vas z ugodnimi legami za kmetovanje. O tem priča tudi ime (“seno-žeti”), ki namiguje na žetev sena. Na velikem območju, ki obdaja vas, je veliko rodovitnih travniških površin, tudi na večini parcel, ki so bile v časih številnejšega prebivalstva namenjene poljedelstvu. Ljudje se ukvarjajo z živinorejo, nekateri se preživljajo izključno ali delno od nje, večina pa jih hodi v službo. Zlasti južno od vasi je svet kraško razgiban (vrtače, uvale, brezna).

Hišna imena: Tomejšek, Papež, Mohor, Vrtačnik, Pečnik, Pavšek, Režun, Ocepek in Dular. Slednja domačija stoji na samem v dolini pod Senožeti nekoliko stran od glavne ceste Šentlambert – Tirna, in sicer 500 m naprej od gasilsko-športnega poligona v Šentlambertu na desni strani. Tukaj so bile v božičnem času 2002/03 dvakrat uprizorjene žive jaslice. Dularjeva domačija je dočakala elektriko šele leta 1998. V Senožetih je bila do začetka 90. let 20. stoletja znana “rupa” (mlaka) s številnim žabjim zarodom, pozimi pa je debel led omogočal drsanje na njej.

Kraj je dal zaradi političnih razmer po vojni, ko je bilo moteče ime Šentlambert (a preimenovali ga vendarle niso, čeprav so obstajali nekateri predlogi, npr. Mrzla Dolina), ime vsem organizacijam na območju KS. Nekdanja občina Šentlambert je postala KS Senožeti-Tirna, Prostovoljna gasilska četa Šentlambert je dobila ime Prostovoljna gasilska četa Senožeti. Enako je bilo s šolo. Ime tega kraja so po isti logiki vključile tudi vse kasneje ustanovljene organizacije.

Prave naravne meje med Šentlambertom in Senožeti sploh ni, kar je še olajšalo preimenovanje, toda paradoksalno ni imela v vasi Senožeti nikoli nobena izmed krajevnih organizacij svojega sedeža – primerni prostori so bili ves čas samo v Šentlambertu. Od leta 2010, ko je bila po razpadu KS Senožeti-Tirna (poleg KS Tirna) formirana KS Šentlambert, imajo vse organizacije v svojem nazivu (spet) ime “Šentlambert”.

Tekst: Boštjan Grošelj